sprememb v kakovosti las in do njihovega izpadanja<\/strong>.<\/p>\nCikel rasti las se s \u010dasom spreminja. Anagena faza (faza rasti) se skraj\u0161uje, medtem ko se katagena (prehodna faza) in telogena (faza mirovanja in izpadanja) podalj\u0161ujeta. \u0160tevilo las se v fazi mirovanja tako pove\u010da z 10 na 20 %.<\/p>\n
Z leti pod vplivom DHT del foliklov izgine, ve\u010dina pa se jih zmanj\u0161a. Lasje, ki rastejo iz tak\u0161nih foliklov, se po\u010dasi spreminjajo, tako da se iz dolgih, \u010dvrstih las spremenijo v tanke, svetlej\u0161e in kraj\u0161e. \u017dleze lojnice \u0161e naprej proizvajajo enako koli\u010dino ma\u0161\u010dobe, ker pa je las manj, imamo vtis, da je lasi\u0161\u010de mastnej\u0161e.<\/p>\n
Genetski dejavniki<\/h3>\n
Izguba las se pojavi pri osebah, ki imajo specifi\u010den genetski zapis. Ta genetski zapis je odgovoren za izpadanje las, prena\u0161a se kot samostojni gen ali v skupini genov in je lahko podedovan od o\u010deta ali matere<\/strong>.<\/p>\nGen se mora za izpadanje las najprej izraziti, kar je odvisno od razli\u010dnih dejavnikov \u2013 hormonov, starosti, stresa in drugega. Specifi\u010dni geni, odgovorni za izgubo las, doslej \u0161e niso bili identificirani, znanstveniki pa so prepri\u010dani, da so gen, vklju\u010den v sintezo mo\u0161kih hormonov, 5\u03b1-reduktaza in hormonski receptorji na lasnem me\u0161i\u010dku trije glavni dejavniki za izgubo las.<\/p>\n
Hormoni<\/h3>\n
Hormoni, odgovorni za izgubo las, so androgeni. Androgeni hormoni se, kot vsi hormoni, ve\u017eejo na specifi\u010dne receptorje na celi\u010dni membrani ali v celici. Androgeni hormoni lahko razli\u010dno vplivajo na isti me\u0161i\u010dek las ali dlak; lasje pod njihovim vplivom izpadajo, medtem ko dlake na telesu pospe\u0161eno rastejo.<\/p>\n
Zakaj nekateri ljudje razvijejo androgensko ple\u0161avost<\/strong>, drugi pa ne, \u010deprav imajo vsi androgene hormone in receptorje zanje, ni povsem jasno. Obstajajo tri mogo\u010de razlage:<\/p>\n\n- \u0160tevilo androgenih receptorjev na posameznem foliklu je pri osebah, nagnjenih k ple\u0161avosti, ve\u010dje in zato je u\u010dinek enake koli\u010dine androgenih hormonov ve\u010dji (izpadanje las).<\/li>\n
- Ob\u010dutljivost receptorjev na foliklih je ve\u010dja pri osebah z izgubo las in torej enako \u0161tevilo receptorjev spro\u017ei ve\u010dji u\u010dinek androgenov.<\/li>\n
- Aktivnost 5\u03b1-reduktaze je v predelu ple\u0161avosti ve\u010dja in povzro\u010di vi\u0161je razmerje med DHT in testosteronom. Ve\u010dja je vrednost DHT v primerjavi s testosteronom, hitrej\u0161i je proces izpadanja las.<\/li>\n<\/ul>\n
Staranje<\/h3>\n
\u010cas, potreben za nastanek izgube las, se med osebami razlikuje in je odvisen od izra\u017eanja genov ter koli\u010dine androgenih hormonov v krvi. Proces potrebuje tudi \u010das izpostavitve hormonskim vplivom.<\/p>\n
Tudi pri osebah, ki nimajo predispozicije za androgensko izgubo las, se s staranjem dol\u017eina in debelina las manj\u0161ata, kar vodi v splo\u0161no zmanj\u0161anje \u0161tevila las. Ta proces imenujemo tudi miniaturizacija las<\/strong>, zaradi \u010desar pride do izpadanja tak\u0161nih las, lasni me\u0161i\u010dki pa se manj\u0161ajo.<\/p>\nStres<\/h3>\n
V nekaterih primerih je izguba las povezana tudi s stresom. Najpogostej\u0161a oblika izgube las, odvisna od stresa, je telogeni efluvij. V teh primerih las preneha rasti in po od dveh do treh mesecih izpade, v obdobju od \u0161estih do devetih mesecev se nato obnovi in ponovno za\u010dne rasti.
\n