Izpadanje las

Izpadanje las

Izpadanje las je pojav, ne bolezen, ki je najpogosteje posledica genetskih dejavnikov in hormonov. To je tako imenovana androgena alopecija, ki prizadene več kot 50 % odraslih moških in 40 % žensk.

Obstajajo pa še druge vrste dejavnikov, ki so krivi za izgubo las in katerih vzroki nam pomagajo pri izbiri najboljšega tretmaja ali operacijskega posega.

Če je t. i. odvzemno mesto na lasišču zdravo, je presaditev las zagotovo mogoča. Vedno priporočamo brezplačen posvetovalni pregled, saj le tako lahko dobimo vpogled v konkreten primer in ocenimo primernost, velikost in ceno morebitnega posega presaditve las po metodi FUE. Če nimate možnosti, da nas obiščete, nam lahko pošljete fotografije, ki jih bomo nato skupaj pokomentirali po telefonu.

Kaj povzroča izpadanje las?

Dedni pojav izpadanja las (androgena alopecija), povečana količina moškega hormona dihidrotestosterona (DHT) v lasnih foliklih in starost so najpogostejši povzročitelji izpadanja las in plešavosti.

Za izgubo las sta odgovorna dva androgena hormona, to sta testosteron in dihidrotestosteron. DHT je derivat testosterona. Encim 5α-reduktaza pretvarja razmeroma neaktiven testosteron v aktivnejšo obliko DHT. Ključni encim pri androgenetski plešavosti, 5α-reduktaza, je v lasnih foliklih in okoli njih. Dihidrotestosteron se ob nastajanju veže na androgene receptorje na lasnem foliklu. Tudi običajni testosteron lahko vpliva na folikle, čeprav je njegov vpliv na izpadanje las precej manjši. Z delovanjem teh hormonov na folikle pride do sprememb v kakovosti las in do njihovega izpadanja.

Cikel rasti las se s časom spreminja. Anagena faza (faza rasti) se skrajšuje, medtem ko se katagena (prehodna faza) in telogena (faza mirovanja in izpadanja) podaljšujeta. Število las se v fazi mirovanja tako poveča z 10 na 20 %.

Z leti pod vplivom DHT del foliklov izgine, večina pa se jih zmanjša. Lasje, ki rastejo iz takšnih foliklov, se počasi spreminjajo, tako da se iz dolgih, čvrstih las spremenijo v tanke, svetlejše in krajše. Žleze lojnice še naprej proizvajajo enako količino maščobe, ker pa je las manj, imamo vtis, da je lasišče mastnejše.

Genetski dejavniki

Izguba las se pojavi pri osebah, ki imajo specifičen genetski zapis. Ta genetski zapis je odgovoren za izpadanje las, prenaša se kot samostojni gen ali v skupini genov in je lahko podedovan od očeta ali matere.

Gen se mora za izpadanje las najprej izraziti, kar je odvisno od različnih dejavnikov – hormonov, starosti, stresa in drugega. Specifični geni, odgovorni za izgubo las, doslej še niso bili identificirani, znanstveniki pa so prepričani, da so gen, vključen v sintezo moških hormonov, 5α-reduktaza in hormonski receptorji na lasnem mešičku trije glavni dejavniki za izgubo las.

Hormoni

Hormoni, odgovorni za izgubo las, so androgeni. Androgeni hormoni se, kot vsi hormoni, vežejo na specifične receptorje na celični membrani ali v celici. Androgeni hormoni lahko različno vplivajo na isti mešiček las ali dlak; lasje pod njihovim vplivom izpadajo, medtem ko dlake na telesu pospešeno rastejo.

Zakaj nekateri ljudje razvijejo androgensko plešavost, drugi pa ne, čeprav imajo vsi androgene hormone in receptorje zanje, ni povsem jasno. Obstajajo tri mogoče razlage:

  • Število androgenih receptorjev na posameznem foliklu je pri osebah, nagnjenih k plešavosti, večje in zato je učinek enake količine androgenih hormonov večji (izpadanje las).
  • Občutljivost receptorjev na foliklih je večja pri osebah z izgubo las in torej enako število receptorjev sproži večji učinek androgenov.
  • Aktivnost 5α-reduktaze je v predelu plešavosti večja in povzroči višje razmerje med DHT in testosteronom. Večja je vrednost DHT v primerjavi s testosteronom, hitrejši je proces izpadanja las.

Staranje

Čas, potreben za nastanek izgube las, se med osebami razlikuje in je odvisen od izražanja genov ter količine androgenih hormonov v krvi. Proces potrebuje tudi čas izpostavitve hormonskim vplivom.

Tudi pri osebah, ki nimajo predispozicije za androgensko izgubo las, se s staranjem dolžina in debelina las manjšata, kar vodi v splošno zmanjšanje števila las. Ta proces imenujemo tudi miniaturizacija las, zaradi česar pride do izpadanja takšnih las, lasni mešički pa se manjšajo.

Stres

V nekaterih primerih je izguba las povezana tudi s stresom. Najpogostejša oblika izgube las, odvisna od stresa, je telogeni efluvij. V teh primerih las preneha rasti in po od dveh do treh mesecih izpade, v obdobju od šestih do devetih mesecev se nato obnovi in ponovno začne rasti.

Druga oblika izgube las zaradi stresa je alopecija areata, ki nastane zaradi avtoimunskega napada belih krvnih celic na lasne folikle, kar povzroči izpadanje las. Najpogosteje gre za izpadanje las v krogih, lahko pa zajame tudi večje dele lasišča. V večjem številu primerov sčasoma lasje ponovno zrastejo, pri manjšem številu pa je potrebna presaditev las.

Ali je presaditev las po metodi FUE primerna tudi za vas?

Izpadanje las pri moških

Vzrok za izgubo las pri moških je v več kot 95 % primerov androgena alopecija, tj. prisotnost hormonskih receptorjev v korenu las. Receptorji, stimulirani z moškim hormonom dihidrotestosteronom (DHT), povzročajo postopno ustvarjanje izolacijske plasti, ki ne prepušča pretoka krvi in hranljivih snovi do lasnega korena. Najpogosteje so prizadeti zgornji in sprednji deli lasišča, nato pa predel krone lasišča. Teh receptorjev pa ni na predelih, kjer so trajni lasje, torej ob straneh in na zadnjem delu lasišča.

Velikost predela plešavosti je genetsko odvisna oz. dedna po enem ali obeh starših. Izpadanje las se običajno začne na sprednji črti lasišča, pogosto pa je izguba las vidna na vseh predelih.

Lasje izpadajo zaradi sprememb v življenjskem ciklu lasu, ki jih povzroča DHT. Življenjski cikel lasu zajema anageno fazo (faza rasti), katageno fazo (prehodna faza) in telogeno fazo (faza mirovanja in izpadanja). Trajanje anogene faze je pred začetkom izpadanja las tudi do sedem let, telogene faze pa od tri do štiri mesece. Z leti se anogena faza začne krajšati, telogena faza pa podaljševati. Po izgubi las novi lasje ne rastejo več ali pa postajajo vse tanjši in krajši.

Lestvica po shemi Norwood Hamilton služi za merjenje obsega izgube las pri moških in je običajni standard za opis izgube las.

Norwood Hamilton shema – 1. stopnja

Norwood Hamilton shema – 1. stopnja

Sprednja lasna črta še ni ali pa je zelo malo pomaknjena nazaj, zato ni potrebe po posegu. Nobenega razloga ni za skrb, razen če je v družini prisotna plešavost. Če je plešavost prisotna v družini, priporočamo spremljanje napredka zaradi ocene najprimernejšega trenutka za poseg.

Norwood Hamilton shema – 2. stopnja

Norwood Hamilton shema – 2. stopnja

Sprednja lasna črta je že pomaknjena nazaj, oblikujejo se zalizci, najpogosteje na obeh straneh čelnega predela. Lasje se lahko zredčijo tudi v osrednjem delu sprednje črte lasišča. Začetni diskretni znaki plešavosti postajajo vse bolj vidni.

Norwood Hamilton shema – 3. stopnja

Norwood Hamilton shema – 3. stopnja

Na tej stopnji so na večini lasišča vidni obojestranski zalizci, ki so povsem goli ali pa pokriti z redkimi lasmi. Na 3. stopnji je izguba las vidna na predelu krone, medtem ko je pomaknjenost sprednje lasne črte omejena.

Norwood Hamilton shema – 4. stopnja

Norwood Hamilton shema – 4. stopnja

Pomaknjenost sprednje lasne črte nazaj je večja kot na 3. stopnji. Pretežna izguba las je vidna tudi v predelu krone. Regiji plešavosti, torej sprednji predel in predel krone, ločuje pas razmeroma gostih las na najvišjem delu lasišča. Ta regija istočasno povezuje tudi dva stranska predela polnih gostih las nad ušesi.

Norwood Hamilton shema – 5. stopnja

Norwood Hamilton shema – 5. stopnja

Na 5. stopnji je izguba las v predelu krone še vedno ločena od izgube na sprednji črti, vendar je meja vse slabše vidna. Regija z lasmi na osrednjem delu lasišča je ožja in vidno redkejša. Regiji plešavosti, torej sprednji predel in krona, sta zelo obsežni. Pogled na lasišče od zgoraj – stopnje 5–7 – prikazujej preostalo lasišče ob straneh in na zatilju, kar daje obliko podkve.

Norwood Hamilton shema – 6. stopnja

Norwood Hamilton shema – 6. stopnja

Na 6. stopnji je v zgornjem najvišjem delu ostal le še kakšen posamezen las. Sprednji predel in krona sta zdaj povezana v eno celoto. Izguba las se zdaj spušča ob straneh.

Norwood Hamilton shema – 7. stopnja

Norwood Hamilton shema – 7. stopnja

Gre za napredno oz. najresnejšo stopnjo izgube las. Posamezni lasje so le še v manjšem predelu v obliki podkve ob straneh in na zatilju, vendar so tanki in redki, na koncu oblikujejo samo še dva polkroga nad ušesi.

Androgena alopecija

Hormoni, odgovorni za izgubo las, so androgeni. Androgeni hormoni se, kot vsi hormoni, vežejo na specifične receptorje na celični membrani ali v celici. Androgeni hormoni lahko različno vplivajo na isti mešiček las ali dlak; lasje pod njihovim vplivom izpadajo, medtem ko dlake na telesu pospešeno rastejo.

Zakaj nekateri ljudje razvijejo androgensko plešavost, drugi pa ne, čeprav imajo vsi androgene hormone in receptorje zanje, ni povsem jasno. Obstajajo tri mogoče razlage:

  • Število androgenih receptorjev na posameznem foliklu je pri osebah, nagnjenih k plešavosti, večje in zato je učinek enake količine androgenih hormonov večji (izpadanje las).
  • Občutljivost receptorjev na foliklih je večja pri osebah z izgubo las in torej enako število receptorjev sproži večji učinek androgenov.
  • Aktivnost 5α-reduktaze je v predelu plešavosti večja in povzroči višje razmerje med DHT in testosteronom. Večja je vrednost DHT v primerjavi s testosteronom, hitrejši je proces izpadanja las.

 

Dva androgena hormona sta odgovorna za izgubo las, in sicer testosteron in dihidrotestosteron. DHT je derivat testosterona. Encim 5α-reduktaza pretvarja razmeroma neaktiven testosteron v aktivnejšo obliko DHT. Ključni encim pri androgenetski plešavosti, 5α-reduktaza, je v lasnih foliklih in okoli njih. Dihidrotestosteron se ob nastajanju veže na androgene receptorje na lasnem foliklu. Tudi običajni testosteron lahko vpliva na folikle, čeprav je njegov vpliv na izpadanje las precej manjši. Z delovanjem teh hormonov na folikle pride do sprememb v kakovosti las in do njihovega izpadanja.

Cikel rasti las se s časom spreminja. Anagena faza (faza rasti) se skrajšuje, medtem ko se katagena (prehodna faza) in telogena (faza mirovanja in izpadanja) podaljšujeta. Število las se v fazi mirovanja tako poveča z 10 na 20 %.

Telogen effluvium

Izpadanje las zaradi povečanega števila foliklov v fazi mirovanja in izpadanja (v telogeni fazi). Najpogostejši vzroki za to so: bolezni ščitnice, anemija, uživanje visokih odmerkov vitamina A, zdravila za zniževanje krvnega tlaka, zdravila proti protinu, diete ter telesni in čustveni stres.

Diete lahko povzročijo izgubo las. Čeprav imajo dietni programi strogo predpisane prehranske dodatke in vitamine, pa le-ti ne morejo preprečiti izpadanja las pri nagli izgubi teže.

Izpadanje las lahko povzročijo tudi operacijski posegi, resne bolezni in stres. Telo takrat ustavi ali upočasni rast las, energijo pa usmeri v vitalne telesne strukture. V večini primerov lasje začnejo izpadati šele tri mesece po telesnem ali čustvenem stresu, za začetek ponovne rasti pa so potrebni od trije do štirje meseci.

Brazgotine zaradi kirurških posegov

Pri različnih operacijskih posegih na lasišču, kot so odstranjevanje znamenj ali ateromov, pri starejših posegih presaditve las, pogosto pa tudi pri ritidektomiji je mogoča izguba las v predelu brazgotine in okoli nje. Poseg presaditve las je mogoč.

Alopecija areata

Gre za avtoimunsko stanje, v katerem organizem tvori protitelesa proti lastnim lasem. Sprememba se običajno pojavi na enem ali več izoliranih predelih, izguba las pa je lahko tudi popolna (alopecija totales). V skrajnih primerih lahko oseba izgubi vse lase in dlake na telesu (alopecija universalis). Presaditev las je upravičena samo v omejenih in trajnih primerih.

Kemoterapija in obsevanje

Večina zdravil, ki se uporabljajo pri kemoterapiji, deluje tako, da napada kancerogene celice, torej zavira njihovo rast. Ob tem pa zdravila vplivajo tudi na zdrave celice v telesu in tako tudi na lasne folikle. Na srečo v večini primerov po koncu kemoterapije lasje ponovno zrastejo.

Pri zdravljenju bolezni z obsevanjem lasje izpadejo le na predelih, ki so izpostavljeni obsevanju. Po koncu obsevanja lasje ne zrastejo vedno ponovno, vendar je mogoča presaditev las.

Brazgotine zaradi opeklin in kemikalij

Kemikalije, ki se uporabljajo za barvanje, beljenje, učvrstitev ali mehčanje las, lahko povzročijo poškodbo las ali njihovo izgubo, ki pa ni trajna. Ob nepravilni uporabi lahko poškodujejo kožo, s tem pa tudi lasni koren, kar lahko povzroči trajno izgubo las. Tudi opekline lahko poškodujejo samo površino kože ali pa lasni koren in s tem povzročijo začasno ali trajno izgubo las. Presaditev las je v večini primerov mogočs, vendar je odvisna od debeline preostale kože, od debeline „plodnih tal“.

Trakcijska alopecija

Trakcijska alopecija je izguba las zaradi močnega in dolgotrajnega glajenja in zategovanja las, najpogosteje zaradi nošenja čopa. Pri kratkotrajnem nošenju čopa si lahko lasje opomorejo, pri dolgotrajnem nošenju pa je izguba las lahko trajna. Izguba las se tako pri moških kot pri ženskah najpogosteje opazi kot izguba ali redčenje las na sprednjem delu lasišča. Presaditev las je mogoča.

Spremembe na koži

Težave s kožo, kot so ekcem, brazgotine in vnetja, lahko povzročijo začasno ali trajno izgubo las. Poseg presaditve las je mogoč samo, kadar je koža v stanju mirovanja (dormant).

Trihotilomanija

Trihotilomanija je kompulzivna motnja, pri kateri si oseba nenadzorovano puli lase, obrvi ali trepalnice. Gre za psihično motnjo, pri kateri oseba ni zmožna ustaviti svojega delovanja. Zaradi takšnega puljenja las lahko nastanejo predeli brez las. Pred morebitno presaditvijo mora oseba vsekakor opraviti psihološko zdravljenje.

Zdravila

Več kot sto različnih zdravil povzroča izgubo las, npr. zdravila proti strjevanju krvi, zdravila za ščitnico, kemoterapija, kontracepcijske tablete.

Izpadanje las pri ženskah

Izpadanje las pri ženskah je manj vidno, vendar prav tako napreduje. Normalno na dan izpade 100– 130 las. Izguba las se pojavi takrat, ko ni več nadomeščanja las ali ko dnevno izpadanje raste.

Ženske na žalost šele po določenem času zberejo pogum in poiščejo nasvet zdravnika ali pa se odločijo za poseg, saj prevladuje napačno mnenje, da ženske ne izgubljajo las. Najpogosteje gre za redčenje las na zgornjem predelu lasišča ali na kroni. Čeprav je videz plešavosti pri ženskah pogosto podoben tistemu pri moških, pa so vzroki lahko drugačni. V nekaterih primerih se je pred posvetom s kirurgom dobro posvetovati z dermatologom, endokrinologom in ginekologom.

Vedno priporočamo brezplačen posvetovalni pregled, saj le tako lahko dobimo vpogled v konkreten primer in ocenimo primernost, velikost in ceno morebitnega posega presaditve las po metodi FUE. Če nimate možnosti, da nas obiščete, nam lahko pošljete fotografije, ki jih bomo nato skupaj pokomentirali po telefonu. Če je t. i. „odvzemno“ mesto na lasišču zdravo, je presaditev las zagotovo mogoča.

Ludwigova shema in lestvica za izpadanje las pri ženskah

Ludwigova shema in lestvica za izpadanje las pri ženskah

Ludwigova shema – 1. stopnja

Na tej stopnji večina žensk niti ne opazi izpadanja las, saj sprednji del ostaja dokaj nespremenjen. Plešavost se lahko pojavi na vrhu in na sprednji strani lasišča. Plešavost je najbolj vidna na sprednjem predelu in okoli prečke.

Ludwigova shema – 2. stopnja

V tej fazi ženske opazijo naslednje: tanjšanje las, izpadanje in splošno redčenje količine las na osrednjem delu, ki se sčasoma počasi širi. Na tej stopnji se presaditve najpogosteje izvajajo.

Ludwigova shema – 3. stopnja

To je najskrajnejša oblika izpadanja las pri ženskah. V tej fazi so lasje izjemno tanki, njihova izguba je precejšnja, predele gole kože je težko skriti, saj so vidni s prostim očesom.

Androgena alopecija

Ženski tip izgube las je deden pojav, ne pa bolezen, je pa hormonsko kompleksnejši kot pri moških. Občutljivost na učinke delovanja androgenih hormonov (odgovornih za izgubo las) na lasišču in v lasnih mešičkih povzroči tanjšanje in izpadanje las. Običajno nastane ob povečanju moških hormonov v telesu, kar se dogaja predvsem v času menopavze, ko raven ženskih hormonov upade.

Izpadanje las pri ženskah ne poteka enako kot pri moških, ne gre niti za kompletno izgubo las kot pri moških. Pri ženskah redko pride do pomaknjenosti sprednje lasne črte lasišča nazaj.

Androgena alopecija prizadene vsako tretjo žensko. Pogosteje se pojavi v menopavzi, lahko pa se pojavi kadar koli po koncu pubertete. Prizadene 15 % žensk pred menopavzo in 75 % žensk po dopolnjenem 65. letu starosti.

Tako pri moških kot pri ženskah se hormon testosteron pod vplivom 5α-reduktaze pretvori v dihidrotestosteron (DHT). Pod vplivom DHT se lasje tanjšajo ali izpadejo.

V določenih primerih je presaditev las mogoča in upravičena.

Trakcijska alopecija

Trakcijska alopecija je izguba las zaradi močnega in dolgotrajnega glajenja in zategovanja las, najpogosteje zaradi nošenja čopa, in je pogostejša pri ženskah kot pri moških. Najpogosteje sta prizadeta sprednji del lasišča in sprednja lasna črta. Tudi pogosta uporaba električnih navijalk za lase lahko povzroči trakcijsko alopecijo.

Nosečnost in porod

Mnogo žensk se je soočalo z izgubo las nekaj mesecev po porodu. To je posledica prenehanja običajnega izpadanja las v času nosečnosti, ko so lasje zaradi povečane količine estrogena v anageni fazi (fazi rasti). Drugače povedano, lasje med nosečnostjo postanejo bujnejši, po porodu pa se vrnejo v običajno stanje. Proces običajno traja od 6 do 12 mesecev po porodu in v tem času je polovica las v telogeni fazi (faza mirovanja in izpadanja).

Sindrom policističnih jajčnikov

Vsaka peta ženska se lahko spopada z navedenim sindromom, in sicer zaradi povečane vrednosti androgenih hormonov v telesu (testosteron in DHT), za katere vemo, da povzročajo izgubo las.

Menopavza

Menopavza ima zaradi zmanjšanja estrogena številne učinke na naš organizem, med drugim tudi na lase. Estrogen varuje lase v anageni fazi, zaradi njegovega pomanjkanja pa se cikel rasti skrajša, lasje pa izpadejo, še preden dosežejo običajno dolžino. Poleg oblivov vročine, sprememb razpoloženja in pojava dlak na obrazu lahko pričakujemo tudi tanjšanje las, pomik lasne črte nazaj in izgubo las.

Anemija

Anemija je motnja v krvi zaradi pomanjkanja železa. Vzrok za anemijo je lahko dieta, pri kateri ni dovolj železa, ali pa nezadosten vnos železa nasploh. Železo vsebuje feritin, ki pomaga pri nastajanju beljakovin v celicah las, podaljšuje anageno fazo in pomaga pri rasti las.

Telogen effluvium

Izpadanje las zaradi povečanega števila foliklov v fazi mirovanja in izpadanja (v telogeni fazi). Najpogostejši vzroki za to so: bolezni ščitnice, anemija, uživanje visokih odmerkov vitamina A, zdravila za zniževanje krvnega tlaka, zdravila proti protinu, diete ter telesni in čustveni stres.

Diete lahko povzročijo izgubo las. Čeprav imajo dietni programi strogo predpisane prehranske dodatke in vitamine, pa le-ti ne morejo preprečiti izpadanja las pri nagli izgubi teže.

Izpadanje lahko povzročijo tudi operacijski posegi, resne bolezni in stres. Telo takrat ustavi ali upočasni rast las, energijo pa usmeri v vitalne telesne strukture. V večini primerov lasje začnejo izpadati šele tri mesece po telesnem ali čustvenem stresu, za začetek ponovne rasti pa so potrebni od trije do štirje meseci.

Hormonske spremembe so običajen vzrok za izgubo las. Veliko žensk ne ve, da se izpadanje las lahko pojavi po porodu ali po jemanju kontracepcijskih tablet. Treba je poudariti, da lahko lasje začnejo izpadati tudi tri mesece po začetku hormonskih sprememb. Da bi lasje ponovno zrasli, pa je potrebnih tudi do šest mesecev.

Dr. Markovina je eden redkih zdravnikov, katerega znanje in spretnost se opisujejo v presežnikih! Njegovi posegi in delo so prežeti z izjemno potrpežljivostjo in skrbjo za najmanjše podrobnosti!
Velja za vrhunskega kirurga z visokoestetskimi rezultati!

Dr. David Raičković

Bi radi izvedeli še več? Pošljite nam vprašanje.

  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.